Zgodovina
Gradnja te bolnišnice se je začela leta 1932, obratovati pa začela leta 1936. Prvi direktor je bil kirurg doktor Niko Barišić. Bolnišnica, poimenovana Splošna bolnica Banovine, je takrat imela približno 60 postelj, zelo kmalu pa je bilo registriranih 80 postelj (na oddelkih: internistični, kirurški, porodniški in 10 postelj za nalezljive bolnike). Zaposlenih je bilo približno 30 oseb, zdravstveno osebje pa je bilo sestavljeno iz 2-3 zdravnikov in več nun, bolničark.
Med II. svetovno vojno je bolnišnica spremenila ime v bolnišnico 8. korpusa, pozneje pa se je preimenovala v Vojaško bolnico. Od 25. septembra 1945 bolnišnica deluje pod imenom Okrajna bolnišnica. Zaradi težkih vojaških poškodb, kot so poškodbe okončin s kronično zagnojenostjo in velikim številom bolnikov s kostno in sklepno TBC, se je pokazala potreba po množični oskrbi takih bolnikov v specializirani ustanovi. Splošna bolnišnica je tako leta 1946 postala Bolnica za kostno tuberkolozo.
TBC kosti in sklepov: najpogosteje so prizadeti sklepi, ki prenašajo težo telesa, lahko pa so prizadete tudi kosti zapestja, rok in komolca, zlasti po poškodbi.
Leta 1952 je bilo zgrajeno t.i. južno krilo bolnišnice, kar je pomenilo povečanje zmogljivosti na 200 postelj. Bolnica je uvedla preglede šoloobveznih otrok, delovno terapijo ter skromen obseg fizkalnih postopkov.
Poleti so vsak dan organizirali kino predstave in zabavne prireditve pred bolnišnico, ki so jih bolniki spremljali iz svojih postelj.
Z izboljšanjem standarda se je patologija ljudi spremenila. Bolnica se je usmerila v zdravljenje prirojenih anomalij, degenerativnih in revmatičnih bolezni ter travme lokomotornega trakta. Leta 1961 se je bolnišnica preimenovala v Ortopedsko bolnišnico. Izobrazijo se medicinski profili, organizira se transfuzijski oddelek in enota intenzivne nege, uvede se moderni otroški oddelek.
Ortopedija je medicinska doktrina, ki se ukvarja s preučevanjem, preprečevanjem in zdravljenjem bolezni gibalnega sistema. Ime ortopeda izvira iz grške besede orthos, kar pomeni ravno, pokončno in iz besede paidion, ki pomeni otrok.
Leta 1964 so v bolnišnici opravili prvo halotansko (inhalacijsko) anestezijo, pa tudi prvo endoprotetično zamenjavo sklepa, ki jo je do tedaj opravilo zelo malo ustanov. 1965 v Biogradu organizirajo dan ortopedije. Leta 1977 je potekal drugi ortopedski dan v znak priznanja strokovnemu delu medicinskega tima. Leta 1985 se je začela gradnja oddelka za fizikalno terapijo in rehabilitacijo.
Kakovostna in pravočasna fizikalna terapija ter rehabilitacija po operaciji je bistven dejavnik pri določanju poteka in hitrosti okrevanja.
Bolnišnica ni bila nepripravljena na domovinsko vojno. Že avgusta 1991 so v podzemnem hodniku uredili vojno bolnišnico s približno 60 posteljami. Organizirano je bilo kompletno delovanje bolnišnice v skoraj nemogočih razmerah, vključno z operacijsko dvorano. Tako je bolnišnica delovala 22 mesecev. Med domovinsko vojno je bolnišnica delovala kot civilna in vojna zdravstvena ustanova.